Cënë tiëtrot tën tuany coronavirus thïn ɣään luɔi ebën

Göl anyïkööl

(Abeer piny 21 Aduöŋ 2020)

Tuöl ë tuany yäkyäk wën cï looi ee tuany yam coronavirus ŋic thïn tueŋ pan ecɔl Wuhan, Gendït Hubei, China. Tuöl ë tuany coronavirus (COVID-19) acï luel ke tuany rac apɛi akölnïn 11 Akänythii 2020 ye akutnhom ecɔl World Health Organization (WHO). Tuany rac apɛi ee thiëi tuany ë pinynhom ebën.

Akölnïn 16 Akänythii 2020 ke Akuma Kɔc Victoria luel tuöl ë tuany thïnë wäläya yic Victoria ku thiök kääŋ ebën, bɛ̈ kuɔny gëlgël thiëi ë tuany coronavirus (COVID-19) piny.

Yeŋö ee tuany coronavirus?

Tuɛnytuɛny Coronaviruses aye kuatdït ë käm luëŋ (viruses) wën tuany looi thïn tën lääi tedä ke kuat raan ebën. Tuany Coronavirus (COVID-19) ee tuany coronavirus wën piɛc yök emɛn thiök kën.

Luaŋ tuany coronavirus alëu bï jɔk ka kɔr apɛi ku jal ya tuanydït yäkyäk eya.

Kïït tuany kën alëu bïk gɔɔl tën juän kor agut abuut-piöu. Kɔc cï tuany adhil bïk naŋ:

• tuöc
• wiir tedä nɛ̈k awaany apɛi
• ɣɔɔl
• rem rööl
• wëëi ë yic rilic
• juän wum
• määr ë ŋïëc ŋör

Thïn kɔ̈k yic naŋ ebën aɣaarnhom, arɛm riälic, wum lanuën, akaarpiöu, aŋɔ̈ɔ̈k ku yäc eya dhiɛl maat ŋïcde yic.

Ade World Health Organization acï gam lɔn kën ë luëŋ/wuɔk cɔl aloirot ee kɔc acë tuany dɔm ebën, wën ɣɔɔl tedä tïïm. Luaŋ ye kɔc ka cïn kïït wën tuany ë rot lëu ku yen acï rot lac looi.

Akutnhïïm lui anɔŋ luɔi bïk gäm ku muk kïï, eya tën mec kën ë ŋiëc luɔi wën lawic, tën luɔi kën ee kë piath apɛi ku käk rac aliu ebën tën pialwëi ë kɔc wën cï luöi. Kën adeŋ yic ŋïc kääŋ wën rac ebën tën wëi tedä pialwëi aa thiäk kek luëŋ tuany coronavirus (COVID-19).

Ŋïc käk wën riöc ebën tën wëi

Akutnhïïm lui adhil bïk ŋic lɔn den kedäŋ wën riöc tën wëi ë kɔckɛn cï luöi ebën tɛ̈ luëŋ tuany coronavirus (COVID-19) thïn ɣäänken luɔi yic.

Ŋic käk rac ebën alëu bïk yic naŋ:

• tïŋ wët raan aŋïc cïmɛn tuany coronavirus (COVID-19) rɛc looi rot ebën (cɔl nyuɔth, tën Department of Health and Human Services (DHHS) – anuët lupiny))
• tïŋ lööŋ gël luaŋ ebën, kuɛr ku luɔiden ebën, bɛ̈ nyuɔth keek alui apiath ku aa buɔthke yic apiath arëtic
• piööc ku aguir kɔc luɔi apiath agut aköl alɔŋ wël yam
• täk lɔn lɔ̈ɔ̈m loiloi wën looi aye kɔc kɔ̈k onsidering whether undertaking work activities puts other people (cïmɛn kɔc kuan luɔida tedä kɔc ë jääŋ yic) tääu kërac ë luaŋ tën tuany coronavirus (COVID-19)
• jam tën kɔc cï luɔ̈i wën nɔŋ:
  • cääth tedä awïc la keny
  • atɔ̈ thïn ke cï yök kek luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19)
  • kïït ë tuany coronavirus (COVID-19))

Gël käk riöc tën wëi

Tëwën kën riöc tën wëi ee dhiɛl ŋic tën ɣään luɔi, akutnhïïm lui adhil bïk kërac nyai keya tëcït wën ŋiëc luöi yen ku tëwën cë yen rot bï lëu nyɛi, dhuk kërac piny keya tëcït wën ŋiëc luoide.

Akutnhïïm lui eya anɔŋ luɔi bë jam kek kɔc cï luöi ku bäny nyin pialwëi ku ciën kërac (health and safety representatives (HSRs)), keya tëcït wën bï luɔide ŋic looi apiath, alɔŋ kääŋ ruäi ke pialwëi tedä lïu kërac wën bï kërac looi tedä kërac cït kën bï tën keek. Kën abï yic naŋ dɛŋ jam në taak abaŋ ekëdï tën bï käk thiäk ke tuany coronavirus (COVID-19) gël thïn ye yään luɔi yic.

Ku jal kuat ë dhöl gël wën gɔ̈ɔ̈r tëcït tën yïïn käk riöc thiäk ke tuany eya cïmɛn kën luthïn ku tën bï gël ë tuany piath thïn tën ayï tetöŋ wën ɣään luɔi. Kuɛr gël adhil bïk yic naŋ:

• luɛl luɔi baai tën kɔc cï luöi ebën
• luɔi rëër kaam mec yic tën kɔc thïn cïmɛn cï yen luel ee bënydït pialwëi kɔc Victoria (Victorian Chief Health Officer)
• gɛm ɣään bɛ̈ɛ̈c juäc tëdä kääŋ (cïmɛn wäl käm cin (hand sanitiser), tëwën tɔ̈u yen thïïn) bë kɔc cï luöi cɔl luɔi lawïc guöp ku piny apiath
• gɛm käk tiit ŋɛkrot lacök apiath, anɔŋ yic wël tëdä piööc alɔŋ tën wïc kedäŋ ku ekëdï tën ŋiëc luöi yen apiath eya
• pëël rööm ë telepun ebën, tarbeeth ebën, mäktäb ebën, tedä kääŋ kɔ̈k luɔi eya ebën ku käk guiɛr
• luɔikë lööŋ gël luaŋ wei
• temkë loiloi wën kɔc caath kɔ̈ɔ̈th ebën, alëu bï ya tëwën yen këril apɛidït
• pëëlkë amaat wën wek rɔ̈ɔ̈m kën ku luɔi dhöl kök ë jam cïmɛn telepun tedä jam videoconferences
• nyuɔ̈thke kɔc cï luöi bïk deetic yenɛn bï kek rëër baai tën ɣään luɔi yic cïmɛn nɛn:
  • tën le raan dhuk keny yic bëi agörtui
  • keek anɔŋ lɔn cï rɔ̈ɔ̈mke kɔc cï luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19)
  • Keek anɔŋ luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19) wën cï yök
  • Keek aye guöp kecï yic puɔl – cinic kïït luaŋken korkï kedï

Na raan luɔi tak keek acï naŋ dhiɛl thiäk kek raan wën cï yökë cë luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19) tedä nyoth kïït luaŋ ë tuany coronavirus (COVID-19), kë kor keya, ka keek adhil bïk ciën la tën luɔi. Tën lɔn, keek adhil:

• thok-wuëŋ tën cïgääu, ku gɔ̈ɔ̈r kuɔny wɛɛl tën Akïmden (GP) tedä ke DHHS thää 24-luɔi tuany coronavirus (COVID-19) namba 1800 675 398, ku lɔɔr cɔl tuany athem yïn guöp
• luel tën akutnhom lui tën cïgääu tëwën cït bë rot lëu, buɔth dhölkɛn ɣään luɔi yic wën tɔ̈thïn wëthɛɛr,ku lëk akutnhomden lui tëna kedäŋden acï rot waar ebën (cɔl nyuɔth na këëk acï yöke cï luaŋ tuany coronavirus (COVID-19) ŋïc tuany)

Aye luɔi ee akutnhom lui bï nyɛi tedä dhukpiny käk riöc thiäk kek luaŋ tën tuany coronavirus (COVID-19) cökic keya tëcït wën ŋiëc luɔiden anɔŋ lɔn ee yen nyuɔth:

• akutnhïïm lui ŋic yeŋö kën bïk looi tedä yeŋa kën bïk lëk tëna keek arot yök acï gup piɔl tedä adak puɔth keek anɔŋ lɔn cïk ke luaŋ/wuɔk, tëcit wël wën cï gam ye DHHS (tïŋ anuët lupiny kën)
• ayï raan luɔi wën cï puɔl alëu bï cï bää tën luɔi, ku amɛɛt akutnhïïm lui wën cë yök kɛ naŋ gup tuany coronavirus (COVID-19) tedä acï keek ŋïc ka cï luaŋ tuany coronavirus (COVID-19)

Kɔc cï luöi adhil bïk akutnhomden luɔi lëk kaam wën cïgääu, tëna keek acï yök ke cï luaŋ tuany coronavirus (COVID-19), tëwën na keek anɔŋ lɔn luu kek thïn ɣään luɔi yic.

Akutnhïïm lui adhil bïk gɔ̈r wët nyinic tënë DHHS na nɛŋ yök luaŋ/wuɔk ë coronavirus (COVID-19) thïn ɣäänken luɔi yic.

Raan ebën thïn ɣään luɔi yic adhil bïk lawic luɔi ya ŋiëc looi ye:

• lɔ̈ɔ̈k cinken apiath aluöt athabun ku pïïu (kaam akuën kor 20 abaŋ dïgïk) tedä tɔɔc cin wäl-käm cïn ( riɛl 60 akuën ril-määu)
• na cin ebën aye tïŋ ke naŋ cuɔɔl ke lɔɔk keek athabun ku pïïu
• lɔɔk cin ebën aluöt në athabun ku pïïu:
  • tueŋ kaam këc yïn cam
  • lɔɔ roor cök-ciën
  • lɔɔ ɣään jääŋ yic cök-ciën
  • ɣɔɔl, tïim tedä thuöny wum cök-ciën
• kum wum ku thoŋden tëwën ɣɔɔl ku tiim, ku cuat lanh wuɔ̈ny wei kaam cïgääu
• looi kaam mec yic ë akuën kor 1.5 them kaam keek ku kɔc kɔ̈k
• weec ku wuny ɣään cï gɔɔt apɛi wälkäm aluöt, cïmɛn telepun ebën, kompiöter ,käk dɔm ɣöt thok,käk käärba liep ku thööc nhïïm.
• Tïŋ raan akïïm tëna keek acï puɔl ku arër wei tën ɣään luɔi ku ɣään jääŋ kɔ̈k yic ebën

Lui ɣään kɔ̈k wën tën ɣään luɔi ë yï lui thïn aluöt

Dhöl ë Victoria ee Bëny Pialwëi (Chief Health Officer) ee lɔn na yïn alëu ba luöi baai, yïn adhil.

Tën cɔk alɔn lui yï baai ku yen ŋiëc luɔi wën piath telui yen acök ë ɣään luɔi, ɣään luɔi ebën tën kɔc cï luöi atɔ̈thïn bï kek lalui tëwën mec ku ril tën kɔc cï luöi bï keek luɔiden la looi ke piɔl gup baai.

Wën looi yï tɛ̈ktɛ̈k alɔŋ lɔn kɔc cï luöi ebën adhil lui baai, akutnhïïm lui adhil:

• Jam kek kɔc cï luöi ku HSRs
• Ŋic lɔn luɔi tëwën looi arotdɛ̈t abï käk luëŋ tuany juakic
• Muk wël-ee-aköl yam alɔŋ kääŋ riöc tën tuany coronavirus (COVID-19) ku kuɛr wën piɛth gëlgël ebën
• Gɔ̈ɔ̈r kuɔny wët tën lui käken thïn ebën, agut tën kɔc cï luöi ku akutnhïïm aguiɛr lui ku akutnhïïm lööŋ gam ebën

Tën ɣään luɔi kök wën lui të mec acïn luɔi apiath (cïtmɛn kɔc lui kek loiloi rɔ̈ɔ̈m tedä luɔi keŋiëc kedäŋ tedä käk luɔi guir). Tëwën cï kën looi, ka käk gëlgël kök cïmɛn dhöl gël luaŋ ku kuɛr kök ë rëër kaam mec yic dhil bï kek looi, bë käk riöc ë luaŋ tuany dhukpiny.

Aguiɛr lööŋ ebën

Akutnhïïm lui anɔŋ aguiɛr luɔi luthïn alɔŋ Pialwëi (Occupational Health ku Safety Act 2004 (OHS Act)), wën keek adhil naŋ, ŋiëc luɔi yen wïc tëcït:

• Gɛm ku muk tën luɔi apiath wën ee pialwëi ku acïn kërac tën wëi ë kɔc cï luöi ku kɔc cï gäm luɔi arotden, agut akutnhom pialnhom
• Gam wël cïtmɛn, anyuth, piööc tedä tïŋtïŋ tënë kɔc cï luöi ku kɔc cï gäm luɔi arötden ke këril bɛ̈ kɔckä cɔl aloi luɔiden thïn kuer wën pial guöp ku cïn kërac käk riöc tën wëi
• Tïŋ pialwëi ë kɔc cï luöi
• Tïŋ käk looi röt ayï tën luɔi dhöl aguɛir ku gël akutnhïïm lui
• Gam wël wën diɛr alɔŋ pialwëi ku cïn kërac tën kɔc cï luɔ̈I, anɔŋ yic (tëwën piath acök) thïn thok kuɔ̈n jam ebën wën acië thoŋ Duŋgëlïth
• Nyucth lɔn kɔc kɔ̈k wën cï kɔc cï luöi ë aktunhom lui acïn thiäk kek tën käk luaŋ tën wëiken tëdä cïn kërac wën banhial në luɔi ë lɔ̈ɔ̈m luɔi ë akutnhom lui
• Jam kek kɔc cï luöi ku HSRs, tëna ayï, kääŋ thiäk tën pialwëi tedä kërac wën bï luaŋ looi tedä ka cït kën bï luaŋ looi tënë keek

Kɔc cï luöi eya anɔŋ loiloi në dhölë Looi OHS, wën nɛŋic lɔn keek adhil:

• lɔ̈ɔ̈m muök puɔth tën wëiken ku cïn kërac
• lɔ̈ɔ̈m muök apiath tën wën ku cïn kërac ë kɔc wën dhil bïk luaŋ ye luɔi raan cï luöi tedä aguiɛr cï looi tën luɔi
• maat rot wek akutnhom luiden ke athëëk tën ayï luɔi cï looi ee akutnhom lui bïk kääŋ gɔ̈ɔ̈r luɔi gam ye tedä kuer Luoi OHS.